Poliasparaginska kislina je polimer aminokislin. Naravno je prisoten v lupinah mehkužcev in polžev. Amino in karboksilne skupine v molekuli asparaginske kisline se kondenzirajo in tvorijo amidne vezi, ki tvorijo glavno verigo makromolekule, pri čemer je druga karboksilna skupina porazdeljena na obeh straneh glavne verige. Makromolekule poliasparaginske kisline vsebujejo obilo aktivnih skupin, kot so amidne vezi in karboksilne skupine. Kemična stabilnost amidnih vezi je visoka in se pri visokih temperaturah ne razgradijo zlahka.
Po drugi strani pa so amidne vezi tudi peptidne vezi, ki imajo biološko aktivnost. Karboksilne skupine se v vodi ionizirajo in tvorijo karboksilne negativne ione, ki so lahko podvrženi kompleksnim reakcijam z različnimi ioni, kar daje poliasparaginski kislini visoko kemijsko aktivnost v vodnih raztopinah. V vsaki strukturni enoti poliasparaginske kisline so 4 atomi kisika in 1 atom dušika, ki se zlahka povežejo z vodikovo vezjo z molekulami vode, zaradi česar je zelo hidrofilna in vodotopna.
(1) Disperzibilnost. Poliasparaginska kislina z nizko molekulsko maso ima odlično disperzibilnost in lahko razprši različne delce v vodnih raztopinah. Kot so CaCO3、CaSO4、BaSO4、Fe2O3、glina、Ca3(PO4)2 in tako naprej.
(2) Zaviranje. Poliasparaginska kislina z nizko molekulsko maso ima sposobnost preprečevanja korozije ogljikovega jekla, bakra itd. Je dober inhibitor korozije, še posebej primeren za preprečevanje korozije, ki jo povzroča ogljikov dioksid v cevovodih za proizvodnjo nafte.
(3) Absorpcija vode. Poliasparaginska kislina, ki absorbira vodo, se zlahka raztopi, ima močno absorpcijo vode in enostavno varčuje z vodo. Poliasparaginska kislina z visoko molekulsko maso se lahko uporablja kot vpojna smola.
Zato je poliasparaginska kislina večnamenski, okolju prijazen, vodotopen polimerni material.